Categories
Nekategorizirano

PEKARSTVO

Alja Pristov

UVOD

Pekarstvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem in pečenjem kruha in peciva. Za peke bi lahko rekli, da so edini, ki si kruh služijo dobesedno s kruhom. Le- ta je krojil zgodovino človeštva. Ljudi je delil na revne in bogate, lačne in site, na podložnike in gospodarje. Predstavljal je plačilno sredstvo in davčno merilo.

JEDRO

Že v pradavnini so ljudje nabirali zrna divjih pšenic, jih sejali in mešali med seboj, da so dobili najboljše vrste žit. Zgodnje dosežke so zabeležili na stene jam, ki so še danes ohranjene. Prvi kruh so poznali Egipčani že pred 6000 leti o čemer pričajo poslikave v faraonskih grobnicah. Čez čas so ustvarili čez 30 vrst kruha. Od njih so ga prevzeli Grki, ki pa so ga prenesli v Evropo. V Rimu je veljal celo za bolj vrednega od mesa. V različnih obdobjih zgodovine se je socialni status prebivalstva kazal v barvi kruha. Beli kruh so jedli le bogati, saj je bila bela moka dražja. Dandanes pa je ravno obratno, ko je črni kruh zaradi svoje prehrambne vrednosti dražji in veliko bolj priznan.

Začetki peke kruha za na Slovenskem segajo v srednji vek. Najstarejši zapis o pekarske obrti je iz Pirana in sega v 13. stoletje. V njem je bil omenjen prvi znani slovenski pek iz Ljubljane. Kako naj bi pekarstvo prišlo na Slovensko pričajo različne pripovedke, kot na primer tista iz Koroške, ki pravi, da je »mati« Drava poslala ribiča po dva hlebca kruha. Ta je naredil kot je naročila in ga vrgel vanjo. Reka naj bi nato poplavila in zasejala rž in pšenico po celotnem ozemlju Slovenije.

Pekarstvo kot gospodarska dejavnost se je sprva uveljavila le v mestih, saj so na podeželju gospodinje pekle le za domačo uporabo. Vedno bolj priznani so postajali mlini, ki so predstavljali obveznega posrednika od zrna do moke. Namesto kvasa, ki ga uporabljamo danes, so uporabljali droži. V času lakot pa so moki dodali tudi krompir, fižol, lan ali celo drobir notranjega dela lubja.

V 16. stoletju so se peki združevali v cehe, kjer so imeli stroga pravila. Od takrat naprej pa so jih začeli redno nadzirati, saj je poleg mlinarstva pekarstvo veljalo za enega najbolj goljufivih poklicev. Cene in teže kruha so bile uradno določene in če so peke zalotili pri goljufiji, so jih kaznovali. Ohranilo se je pričevanje, da so nepoštene ljubljanske peke za kazen namakali v Ljubljanico.

Slika 2: Lesen mlin za moko

Pekarskih veščin so se vajenci lahko učili pri izkušenih mojstrih peke na Dunaju, v Gradcu in Trstu. Število registriranih pekov na Slovenskem je bilo leta 1875 kar 1639. To je bil tudi čas, ko so pri peki začeli uporabljati stroje in naprave. Te ločimo glede na posamezne faze dela, in sicer za mesenje, deljenje in oblikovanje testa. Uporabljati pa so začeli tudi parne peči. Najbolj znan in uporaben pripomoček za pripravo testa je bila mentrga. To je bila miza, ki je imela pod namiznim pokrovom globoko korito. V njej so mešali sestavine, gnetli in počivali testo. Ko pa ni služila kot pekovski pripomoček, pa so jo uporabili kot posteljo za otroke. Kruh je imel pomembno vlogo tudi v zdravilstvu. Namočeno pšenično zrnje, otrobi ali kruh namočen v mleko naj bi pomagal proti glavobolu, ranam in bolečinam v hrbtu.

Po drugi svetovni vojni so zasebne pekarne skoraj popolnoma zamrle. Pekarne so po letu 1961 pristale v družbeni lasti. Kruh je postal del vsakodnevnih prehrambnih navad. Posledica velike rasti pa je pomenilo osiromašenje tradicionalnih pekovskih izdelkov zaradi manjše kakovosti moke.

ZAKLJUČEK

Kruh in pekarstvo dandanes morda nista tako priznana in cenjena kot včasih. Različne pekovske izdelke pa lahko kupimo v zasebnih in državnih pekarnah, v trgovinah ali pa jih spečemo kar sami doma. Sprva so pripravljali le temne, bele ali mešane vrste kruha, danes pa lahko izbiramo tudi med mlečnimi, z dodatkom semen, začimb, zelenjave, sadja in drugih sestavin. Zanimivo ob tem je to, da se je znova začela ceniti tudi peka v krušni peči.

Slika 4: Različne vrste kruha in krušnih izdelkov

Psihologi, ki imajo v tem kriznem obdobju polno dela s spremljanjem počutja ljudi, pravijo, da peka, predvsem kruha v času krize dobrodejno vpliva na počutje. Gnetenje in oblikovanje hlebca naj bi pomagalo pri sproščanju stresa, čakanje, da testo vzhaja pa pri treningu sposobnosti odložiti hipni užitek v zameno za nekaj boljšega v nadaljevanju. S peko dobro izkoristimo prosti čas, se sprostimo in dobimo občutek nadzora in veselja nad sabo. Ameriški psihologi menijo, da je peka odličen način, saj se posameznik in družina sreča z upočasnjenim tempom življenja.

V številnih kulturah predstavlja hrana univerzalni jezik komunikacije in hkrati izraz ljubezni. Je pozitiven način komunikacije, ki jo razumemo tudi, če ne razumemo besednega jezika.

BESEDNI VIRI

Društvo CTRP Maribor. 2018. Kulturna dediščina. si. (Citirano: 14. 11. 2020- 16. 15). Dostopno na naslovu: https://kulturnadediscina.si/about/pekarstvo/

Fran. Fran. si. (Citirano: 14. 11. 2020- 16. 25). Dostopno na naslovu: https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=pekarstvo

Obrt v srednjem veku. 2006. Dijaški. net. (Citirano: 14. 11. 2020- 16. 45). Dostopno na naslovu: https://dijaski.net/gradivo/zgo_ref_obrt_v_srednem_veku_01

Kruh. 2018. Dijaški. net. (Citirano: 15. 11. 2020- 17. 05). Dostopno na naslovu: https://dijaski.net/gradivo/kuh_ref_kruh_01

Sterle Polak T. 2020. Odprtakuhinja. delo. si. (Citirano: 15. 11. 2020- 17. 10). Dostopno na naslovu: https://odprtakuhinja.delo.si/kroznik/v-boj-proti-stresu-v-karanteni-s-peko/

Prajner M. 2011. Mladinska knjiga. Kruh vsakdanji in praznični. (Citirano: 15. 11. 2020- 17. 20)

SLIKOVNI VIRI

Slika 1: Woodmart. 2019. Shop.slo-list. com. (Citirano: 15. 11. 2020- 17. 45). Dostopno na naslovu: https://shop.slo-list.com/wp-content/uploads/2015/10/MENTRGA.jpg

Slika 2: Mlin za moko. 2019. Bolha. com. (Citirano: 15. 11. 2020- 17. 50). Dostopno na naslovu: https://www.bolha.com/image-w920x690/kmetijstvo-gozdarstvo-ostalo/mlin-moko-slika-3149338.jpg

Slika 3: Hrovat J. 2020. Pečarstvo-hrovat.si. (Citirano: 30. 11. 2020- 15. 30). Dostopno na naslovu: https://www.pecarstvo-hrovat.si/kaj-delamo/loncene-in-krusne-peci-hrovat/krusne-peci/#tab0

Slika 4: Megaline. 2016. Radioekspres.si. (Citirano: 30. 11. 2020- 15. 40). Dostopno na naslovu: https://www.radioekspres.si/wp-content/uploads/2016/09/1-300×233.jpg

Slika 5: Prah F. 2018. Poisci.me. (Citirano: 30. 11. 2020- 16. 30). Dostopno na naslovu: https://poisci.me/ponudnik/proizvodnja-kruha-svezega-peciva-in-slascic-pekarna-savski-kruh-d-o-o/?cn-reloaded=1

BAKERY

Bakery is an economic activity engaged in the manufacture and baking of bread and pastries. It had a big impact on humanity. It divided people into poor and rich, hungry and site, serfs and masters. It represented a means of payment and a tax criterion.

The ancients already harvested wild graind of wheat and mixed it to get the best combination of seeds to grow the best kind of plants. The first bread was known to the Egyptians 6000 years ago. It was taken over from them by the Greeks, who transfered it to Europe. The beginning of the baking craft in Slovenia date back to Middle Ages. The oldest record of it is from Piran and dates back to the 13th century.

A big role in bakery had mills. Bakers were able to learn baking skills from masters in Vienna, Graz and Trieste. In 17th century people started to use machines for production. The best known was the »mentrga«. This was a table that had a deep sink underneath. In it, they mixed the ingredients, kneaded and let the dough rest. After the second world war bread has become part of everyday eating habits.

Today we can choose between dairy, with additional seeds, spices, vegetables, fruits and other ingredients. Psychologists also said that baking relieve stress and have a good impact on us. In many cultures food is the universal language and the expression of love. It is a positive way of communication that we understand no matter where we come from.

1 reply on “PEKARSTVO”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja